obrusek


obrusek
m III, D. \obrusekska, N. \obrusekskiem; lm M. \obrusekski

Słownik języka polskiego . 2013.

  • obrúsek — ska m (ȗ) nav. mn., teh. kar odpade pri brušenju: odstraniti obruske z obdelanega predmeta; kovinski, lesni obruski ♦ metal., min. z brušenjem pripravljen vzorec za opazovanje pod mikroskopom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.